Katarina Jazbec Photography

Decembrski

2012-01-26T12:02:00.000-08:00

Skvot.

2011-12-10T03:20:00.000-08:00

Konec oktobra in začetek novembra sem teden dni za študentski časopis Tribuna slikala reportažo o novem alternativnem prostoru za mlade v Kranju. Mladi aktivisti, prostovoljci vlagajo ogromno svojega časa in truda v razvoj skvota, kjer so se v zadnjih nekaj mesecih odvili zares dobri koncerti in razni drugi dogodki (bralni krožek, filmski večeri ...). Več o skvotu in o problemih, s katerimi se srečujejo aktivisti, si lahko preberete v odlični reportaži v novembrski Tribuni.

Za konec želim še dodati, da me je presenetila neverjetno močna volja teh mladih ljudi - v Kranju nekaj spremeniti in predvsem ustvariti.

Sprehod

2011-11-18T15:15:00.000-08:00

Sprehod po Dobenu na nedeljo po Martinovem

Tej

2011-11-17T22:48:00.000-08:00

Dihanje

2011-10-28T10:02:00.000-07:00

Balkan, po moje.

2011-09-18T12:11:00.000-07:00

Slike so z dvajsetdnevnega potepanja po Balkanu z mojim fantom Tejem, natančneje z novega, zelo lepega beograjskega mostu (na katerem sem bila na dan otvoritve), Durmitorja (Črna gora), Kotorja in campa Oliva v ČG, Tirane ter Ohridskega jezera ... Najina pot pa je sicer potekala približno takole: Novi Sad, Beograd, Guča, Zlatibor, Sarajevo, Mostar, Durmitor, Kotor, camp Oliva (med Barom in Ulcinjem), Tirana, Struga, Ohrid in nazadnje Skopje.

Pravi roadtrip, brez točne začrtane poti, s spanjem v avtu povečini na parkiriščih, čudovitimi ljudmi na poti ter neverjetno veliko sreče, ki nama je vedno reševala rit.

Štirje

2011-09-11T13:32:00.000-07:00

To je zgodba o Ani, Zali, Erazmu, Gorazdu, Samotu in tistemu, ki še čaka, da pride na svet. Ana je čudovita ženska iz Novega mesta, Gorazd je njen mož, Zala, Erazem in Samo pa so otroci. Vendar zgodba ni tako preprosta. Ana ima antifosfolipidni sindrom, ki je eden pogostejših vzrokov za spontane splave med nosečnostjo. Gre za bolezensko stanje, ki povzroča nastajanje strdkov v venah in arterijah. Letos minevata dve leti odkar je v približno 25. tednu svoje tretje nosečnosti zaradi sindroma izgubila Samota. To je starost, pri kateri so živorojeni otroci tudi že preživeli, ne da bi trpeli za trajnejšimi okvarami in posledicami. Po 22. tednu starosti ne gre več za splav temveč za porod, zato je Samo, četudi rojen mrtev, dobil svoj rojstni list in ime. (Samo ima svojo spominsko ploščico v parku Zvončkov v Žalah. To je posebno mesto, kjer imajo umrli otroci urejen prostor.). Šele takrat so ji zdravniki odkrili sindrom. Njena prvorojena otroka sta bila tako pravi čudež. Velikokrat se namreč zgodi, da ženskam šele po več zaporednih spontanih splavih ugotovijo, da imajo antifosfolipidni sindrom.

Ana je letos ponovno noseča. Njeno četrto nosečnost spremljajo vrhunski zdravniki iz Ljubljane. Antifosfolipidni sindrom spada na področje revmatologije, ta pa se v Sloveniji uvršča v svetovni vrh. Ana si vsako jutro daje injekcije, ki preprečujejo nastanek strdkov, prav tako ima veliko pregledov. Kljub odlični oskrbi pa se je včasih poloti strah, da bi se kaj zalomilo. Hvala bogu, je ultrazvok konec julija, na katerem sem imela čast prisostvovati tudi sama, pokazal, da je otrok čisto zdrav in se normalno razvija.

Zgodba pa govori tudi o Erazmu, Zali, Gorazdu. Govori o Življenju neke družine iz Novega mesta. Erazem in Zala sta najbolj kul otroka, s katerima sem se odlično razumela. Skupaj smo plesali, peli Čompe, počeli še marsikaj, celo reševali mačka :) Z družino sem preživela štiri nepozabne dni, ki so minili, kot bi mignil. Nastalo je ogromno fotografij, veliko tudi dobrih. V končno zgodbo ni vključenih vseh tistih najboljših, vendar teh petnajst, ki sestavlja končno zgodbo (glej filmček), predstavlja neko zaokroženo celoto, skozi katero teče nit.

Naj zaključim z vabilom k ogledu mojih fotografij, ki so nastale na letošnjem Fotopubu. Tokrat je bil moj mentor, odličen fotograf, Robert Knoth. Četrta fotografija je dodana naknadno, zdi se mi, da bi jo bilo škoda ne pokazati. Nujno pa si morate ogledati tudi "filmček" na youtubu, na katerem je posneta tudi Anina pripoved.

Še moja "zahvala" družini Jakše:

...

2011-09-10T02:11:00.000-07:00

Bohinj, julij 2011

Miš maš

2011-08-04T10:45:00.000-07:00

To je poletni miš-maš random slik narejenih z "novim" 28mm objektivom, na katerega se še navajam. Prejšnji teden sem bila na fotopubu, kjer smo veliko fotografirali in žurali :) Letošnjo serijo pa objavim v naslednjem postu.

.

2011-05-09T14:00:00.000-07:00

Si želimo nekam tja, kjer še mlini meljejo. In vetrovi Don Kihotov iz romanov pihajo.

Vsak dan razmakneš morje samo s svojimi lasmi. Zato mi čuvaj to obzorje, ker kaj bo mi, če te ni.

Si rekel, da nima smisla, in da daš mi vse nazaj. Jaz pa gledam prt na mizi, kdo je tu polil tečaj.

Mlini in vetrovi, Severa Gjurin

London II.

2011-04-03T01:57:00.000-07:00

London I.

2011-03-25T14:59:00.000-07:00

Dolg za nazaj.

2011-03-24T10:44:00.000-07:00

Moj blog ni aktualen. Pa kaj, a bi moral bit?

Vmes

2011-03-18T07:36:00.000-07:00

Lahkih nog naokrog

2010-10-11T14:03:00.000-07:00

Berlin & Oslo 2010

Ženski nogomet

2010-08-24T13:42:00.000-07:00

To je nekoliko spremenjena podoba moje foto zgodbe, ki je bila predstavljena na zaključni projekciji v Novem mestu na letošnjem Fotopubu. Prvotno različico pa si lahko ogledate tu: http://www.youtube.com/watch?v=EZzCZqMmiKE&feature=related

Letos sem po naključju ali pa je bila to usoda, kdo bi vedel, naletela na povsem drugačno zgodbo. Že prvi dan Fotopuba sem uspela spoznati mladi nogometašici ŽNK Krka - Aleno in Kristino. Na ulici sem jih sprva ustavila zaradi zanimivega videza, misleč, da lahko naredim zgodbo o najstnicah (Alena ima na roki tatu z notami, tako da sem sprva smešno pomislila, da sta glasbenici). Kakorkoli, lahko mi verjamete, da sem bila presenečena, ko sem izvedela, da sta namenjeni najprej na pijačo potem pa na trening ženskega nogometa! Takoj sta me povabili zraven, jaz pa sem morala imeti nasmeh razpotegnjen od ušes.

Tako sem jih spremljala vseh pet dni, dopoldan in zvečer na treningih. Takšna pogostost treningov zato, ker so bile ravno v času priprav na UEFINO ligo prvakinj. Punce so bile res super - tudi glede fotkanja, bile so sproščene in neobremenjene. Drugače pa so se mi tekom tedna prirasle k srcu predvsem kot čudovite osebe ter odlične športnice, vredne še toliko večjega spoštovanja, ker se profesionalno ukvarjajo s športom, ki naj bi bil sicer domena moških.

Fotopub se je končal, jaz pa sem odšla takoj naprej na morje, ampak nisem pozabila nanje, saj so takrat že igrale tekme v sklopu lige prvakinj v Krškem. Ko sem prišla domov, je ostalo samo še ena neodigrana tekma z Italijankami- najpomembnejša tekma za prvo mesto. Obe prejšnji so namreč zmagale kar s 4:0. Tako sem se na dan odločilne tekme odpravila sama v Krško, pofotkat še zadnje dejanje. Punce so se zares borile, ampak na žalost so bile Italijanke vseeno premočne in končni rezultat je bil 4:1. Vsem je bilo zelo težko pri srcu, sama sem bila čisto zraven dogajanja, tekle so solze ... A čez dobrih pet minut se je zgodilo nekaj povsem neverjetnega. Iz UEFE so sporočili, da gredo punce vseeno naprej - med 32 ekip, ki se bodo potegovale za pokal lige prvakinj v Londonu. Ne znam opisati veselja, ki je v hipu preželo ozračje. Objemi, poljubi, solze veselja, petje ...

Tudi na tej zadnji tekmi je nastalo nekaj dobrih fotografij, ki bodo objavljene drugič. Objavljam samo eno (fotografija, na kateri je prikazan rezultat med tekmo), za katero mislim, da dobro deluje z ostalimi.

O samem Fotopubu pa čisto na kratko - nepozabno :)!

Odhajanja III

2010-08-14T10:35:00.000-07:00

Zadnji večer Fotopuba. Zgodba, ki je moj končni izdelek tega tedenskega fotografskega ustvarjanja, pa še pride.

Odhajanja II

2010-05-31T14:49:00.000-07:00

Diana

Nina

Sara

Odhajanja

2010-05-11T13:51:00.000-07:00

Ja, počasi bomo zapustili našo gimnazijo.

Otroška razmerja

2010-03-21T08:59:00.000-07:00

Ljubljana. Januar. Sonce. In še pol filma.

2010-01-29T12:51:00.000-08:00

Kok super je vidt zelenje pozimi.

Skrivnostna noč v gozdu

2010-01-10T12:41:00.000-08:00

Pred davnimi davnimi leti so se palčki v gozdu, poleg katerega leži naša vas, vsako leto pozimi odpravili na nočni pohod do čisto posebne jelke, ki se je od drugih razlikovala po tem, da je rasla postrani, bila najvišja daleč naokoli, povrhu vsega pa je imela čarobno moč.

Palčki so to vedeli, zato so pozimi, ko je prvikrat zapadlo tako gromozansko veliko snega, da jim je segal preko njihovih stožčastih kap, odpravili h Krivi jelki s posebno prošnjo, da jim pomaga preživeti hudo zimo.

To je le pravljica, ki je zrasla na "mojem zeljniku", vendar sem se točno tako počutila včeraj, ko sva se z bratom udeležila nočnega pohoda z baklami do Krive jelke, ki naj bi nekoč prav zares obstajala, danes pa je to zelo priljubljen izletniški cilj. Kakorkoli, pogled na zasnežen gozd, ožarjen z lučjo bakel, je bil čaroben.

Seveda sva s seboj vzela fotoaparate in tako je tudi meni uspelo nekaj fotografij za objavo na blogu. Bratove pa si lahko pogledate tu: http://blog.ciriljazbec.com/.

Fijuuu, še moje voščilo:)

2009-12-31T05:49:00.000-08:00

Fotografija ni nič posebnega, pa vendar je moja in zdi se mi, da nosi dokaj jasno sporočilo. Roka, ki se steguje proti svetlobi ali pa se ji nastavlja, je točno tisto kar vam želim v prihajajočem letu.

Torej veliko čudovite svetlobe, norosti, strasti do življenja, ljubezni, hvaležnosti, plesa, čim več odprtosti do drugačnosti, kritičnosti, neskončne zaloge energije pa seveda zeloo pomembno, ogromno dobre muske in hrane:)!

Za mojo generacijo pa prav posebno želja: da bomo super opravili s teto maturo in si našli ta prave fakse;)

Šola skozi moje oči

2009-12-06T02:38:00.000-08:00

Tradicionalno slovo maturantov

Maturanstki izlet na Sicilijo

Danes je izšel šolski koledar:)! To je le del objavljenih fotografij. Fotografija naše gimnazije (1. fotka) krasi naslovnico koledarja.

Zakaj ne na strehi?

2009-11-12T12:48:00.000-08:00

Pomoje je za vse kriva luna. Pa še skriva se za vejami.

Oktober.

2009-10-07T06:00:00.000-07:00

Pravzaprav so bile slike posnete lanskega oktobra, k sreči pa je moj fotoaparat spet nazaj, letošnji oktober pa je se je tudi šele komaj dobro začel:).

September v Nemčiji

2009-09-22T10:12:00.000-07:00

Na žalost sem v Nemčiji poslikala samo 1 film, pa še to z veliko mero izgubljenih živcev. Namreč moj dragi analogni fotoaparat je preklical sodelovanje, tako da sedaj čakam na popravilo.

Mož na moža

2009-09-07T07:37:00.000-07:00

Monday Sunny Monday

2009-08-22T06:34:00.000-07:00

Odraščanje

2009-08-20T13:47:00.000-07:00

Carpe diem, ko si star :) oz. Dan v klubu

2009-08-17T13:32:00.000-07:00

Gospod Stojan me je potem povabil v klub, kjer smo debatirali, se smejali, pili kavice in viski ob devetih zjutraj ... Vse skupaj je nastajalo v okviru moje zgodbe na letošnjem Fotopubu. Fotk imam še polno, samo se mi zdi, da te najbolje delujejo skupaj.

Kako pa se vam zdi serija?

Gospod Stojan

2009-08-13T05:55:00.000-07:00

Star 89 let. Žena je umrla pred 11 leti. 65 let lastnik ribogojnice na Dvoru. Partizan. Dedek in pradedek.

Se nadaljuje ...

Škratki

2009-08-12T14:27:00.000-07:00

Temne spremljevalke

2009-08-11T07:52:00.000-07:00

Kva, kva, kva. Žabice!

2009-08-09T08:59:00.000-07:00

Židovsko pokopališče

2009-08-08T11:37:00.000-07:00

Jutro ob morju

2009-08-06T04:54:00.000-07:00

Lučka in Brina

2009-08-05T02:45:00.000-07:00

Anka

2009-08-04T12:34:00.000-07:00

Na poti iz Prage.

Sladoled

2009-07-12T10:21:00.000-07:00

Sladoled po deset, kdor ga kupi, se zastrupi, kdor pa ne, pa umre.
:)

Igra svetlobe in prstov

2009-07-11T02:17:00.001-07:00

Drugačen pogled

2009-07-09T10:46:00.000-07:00

Dekliško poletje

2009-07-08T12:32:00.000-07:00

Eden izmed redkih letošnjih večerov, ko je zares dišalo po pravem poletju ...

Oceani

2009-07-07T09:40:00.000-07:00

Ko se potopiš v tako svetlih očeh kot je lahko svetlo le nebo in ocean ...

Urša & Ula

2009-07-06T13:01:00.000-07:00

Mali bojevnik

2009-06-08T05:34:00.000-07:00

random

2009-06-01T01:09:00.000-07:00

Onde está você agora?

Gospod

2009-05-27T06:12:00.001-07:00

Eva

2009-05-18T05:16:00.000-07:00

This is my Vietnam
I'm at war
They keep on dropping bombs
And I keep score

Preko Mure

2009-05-13T08:24:00.000-07:00

Tale je pa s potepa s kolesom po Prekmurju <3

Otroški svet

2009-04-13T09:43:00.000-07:00

Neža

2009-04-06T11:43:00.000-07:00

Metod

2009-03-30T06:20:00.000-07:00

Kaj naj rečem, najbolj fotogeničen bratec na svetu:).

P.S.: Kliknte na fotko, da se poveča, k kle jo odreže:/.

Ina

2009-03-26T12:42:00.000-07:00

Nora svetloba je bla to soboto v Mariboru!! Kaj za vraga sem delala na drugmu koncu Slovenije? Lansko leto smo se na enem izmed poletnih taborov res kul poštekal udeleženci med sabo - kar je neverjetno, glede na to, kako zelo različni smo si, že po starosti, da ne govorim o osebnostih:) Ampak zgleda je blo glih to tist, kar je vodil še do dveh after srečanj. Kaj smo delal predvsem jedel (kitajska, borovničev sladoled -po katerem sm mela modre res modre zobe:)- pica, palačinke, čips) in smejaaal:)! Aja, pa Maribor sm si končn enkat orng pogledala.

P.S.: Dons sm razvila nov film, ampak na žalost spet manjka nekej fotk!?! WTF?? Nvem, koko jim rata tko skenat ... Pa glih eno fotko iz Maribora je požrl, k sm slikala enga (pomoje) umetnika (ker je meu, pred bajto neke skulpture) napravlenga v vijolično, s črno baretko na glav, pred roza hiško ... Pa še tko posrečen sm ga prašala, če ga loh slikam: "Gospod, a vas loh prtisnem?" No, oglavnm ostalim sopristonim Štajercm se je to zdel "puno" smešno:)

Katja

2009-03-20T10:06:00.000-07:00

Zadnjič sva s Katjo naredili en fotošuting v kleti - v našmu fejk studiu. Ubistvu je blo to prvič, d sm neki konkretnga slikala v studio (če odštejem to, d sm zadnč tamauga slikala za novo stran). Opremo sm mela, o tem kako se jo uporabla, sm poznala res samo osnove in ja, mogla sm itak slikat z digitalcam. No ja, sam poj sm useen tvegala, pa parkrat tud škljocnla z analogcam. Tko, da je vse skp nekak zgledal tko, k d neb znala plavat, pa bi se vrgla v morje. Ne čist tko, sam podobn. Fotk je nastal malo morje, itak jih je blo večino "za en drek", ker sm mela probleme z osvetlitvijo, ostrenjem ... No, vmes enkrat se je pečka skurla (naša klet je namreč neki tacga k pa kšna kraška mrazišča) , zato je seveda vrgl vn elektriko. Hvala bogu je bla zravn tud sestrična Lucija, k je tehnični tip, pa smo poj zadevšno uredile. Sploh si nočm predstavljat, kaj bi mi naredu tamau, če bi blo kj narobe s fleši. Ampak sevede, če se matraš 2 uri nekej fotk mora uspet in tud so:)! S tamaumu sva jih učer pregledala in tuki je del fotk iz najnga skupnga naj izbora. Zdj mam sam še to dilemo, al jih objavt črno bele al barvne :/.
Lucija in pa še posebej Katja, pa fuul hvala!

P.S. :Samo ta prva fotka je obdelana, ostalo je pa skoraj nespremnjeno - razn še tistih dveh ČB fotk!

Čudežna dežela

2009-03-12T07:14:00.000-07:00

Klara&Petra

2009-03-10T11:37:00.000-07:00

sta umetniški duši. Klara res lepo riše, Petra pa res kul poje. Sta eni izmed tistih ljudi, za katere lahko rečeš, da so samosvoji, unikatni in jasno tud nori. Klara bi rekla tko nekak: "Out of the box."
Ja drgač sta pa to moji bivši sošolki in kljub temu, da smo čist na drugih šolah, nm nekak u izi uspeva ohranjat stike ... Kul an!

PS: Dons sm končno razvila film, ampak ne mislm naenkrat objavt vseh fotk, ampak tko počas, eno pa po eno ... Drgač spet sto let ne bo objave :)!

Babičin vrt

2009-01-30T05:50:00.000-08:00

Bil je nenavadno lep novembrski dan, topel in posončkan. Praznovali smo babičin rojstni dan in s sabo sem prinesla moj dragi analogni fotoaparat. Tako smo tisto nedeljo popoldan predvsem obilno jedli in se zunaj na vrtu predajali zadnjim tistim "tapravim" sončnim žarkom. No, razen tamalih bratrancev in sestričen, ki so se kot opice obešali po rumeni gugalnici. Ne vem, kako, da se tega kosa železa ne naveličajo, ko pa na njej visijo skoraj vsak dan v letu. Ampak dobro, ta gugalnica je res fotogenična in super. Babičin vrt bi bil nedvomno stokrat bolj dolgočasen brez nje.

Kakorkoli, kako sem prišla do super serije fotk ta dan, pa je tudi štorija zase. Še danes se čudim, kako so se moji mali sorodniki dovolili fotografirati. Če pomislim, mojemu bratu ("orng fotografu") se niso pustili nikoli. Ni bilo važno, kaj vse jim je obljubljal, jih podkupoval, ... Tamalim se je zdelo prou hecno se skrivati pred njegovim fotkičem. Tako sem bila zelo skeptična, če bo iz moje namere - slikat tamale, kej kruha.

Led je prebila hčerka od mojega bratranca. No, ubistvu ni ravno privolila, ampak prav tako pa ni imela nič proti mojemu šklocanju. No, čisto iskreno se sploh ni zmenila zame. Ampak to je ziher zato, ker je res najmlajša med tamalimi. Potem so bili ostali čisto ljubosumni, ker sem se toliko ukvarjala z njo, medtem ko sem ostale namerno ignorirala. In glej ga zlomka, čez par minut so že vpili naj slikam še njih. Ha! Kdo bi si mislil ...

Izkazalo se je, da so tamali res ustvarjeni za fotografije. Še filma mi je zmanjkal, tako da smo potem načeli še enega. No, rezultat mi je zelo ušeč. Tele fotke so mi res ljube, take za mojo dušo, pa res polne žmohta.